vaba za trnek hrana za privabljanje umetne vabe
Naj Zgodba Pravila
stoječa voda tekoča voda morje
roparice sladkovodne ostale sladkovodne morske
lov rib s plovcem   rezultati kraparji   rezultati muharji
začetniki športni posebne oblike
  SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - spletna trgovina  
     

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - sensas loop tyer
sensas loop tyer (2.99 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - KASETA; LAS VEGAS
KASETA; LAS VEGAS (33.1415 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - - SOM.SI MREŽA OKROGLA 4 m (večji prvi obroč 61 cm.)
- SOM.SI MREŽA OKROGLA 4 m (večji prvi obroč 61 cm.) (39.99 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - DP mladinc
Zanimivosti >>
DP mladinc

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - SVETOVNO V
Zanimivosti >>
SVETOVNO V

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - SVETOVNO V
Zanimivosti >>
SVETOVNO V

POT DO USPEHA - Način kako lokaliziramo ribe - 1. DEL


napisal: Grega,  dne: 2007-04-11
Začel bi z objavo novih serij, katero sem poimenoval Pot do uspeha. Tukaj bom podrobneje opisal od samega začetka, kako najti ribe, do načina ribolova, različne tehnike, kot lov v jezerih z ovirami,.. navsezadnje tudi tehniko zimskega ribolova. Upam, da bom lahko nekoga razveselil in mu dokazal, da ribolov ni tako zakompliciran, kot se za mnoge zdi. Kdor hoče lahko bere naprej.

Način kako lokaliziramo ribe


Nobenega dvoma ni, da je izbira mesta zelo pomembna. Pri tem pa največkrat precenjujemo svoje znanje. Še posebno mislim na začetnike, da si za začetek izberejo zelo težavna jezera, kar ima za posledico, da mu zmanjka morale in volje za ribolov. Vsekakor obstajajo tudi primeri, da ima neznatno srečo in da takoj ulovi nekaj lepih rib. Poznam primer, ko je nek ribič začel loviti na enem jezeru in takoj ulovil nekaj 10kg rib. Vsi so ga imeli za velikega poznavalca, ampak v resnici je bilo čisto drugače. Po naključju je našel mesto, kjer so se zadrževali krapi, nič posebnega z malo sreče in primerno vabo jih je kar nekaj ulovil. To mesto in jezero mu je postalo najljubše. Tri leta je lovil na tem jezeru z vedno eno in isto taktiko, prijemi so postajali vse bolj redki. Začel je sitnariti, da mu nekdo nekaj meče in nastavlja, da mu podi ribe stran,.. Ker dolgo več ni nič ulovil si je izbral drugo mesto. Na začetku je ulovil nekaj malih krapov potem pa spet nič. Zato se je odločil, da bo menjal jezero. Ker je bil prepričan, da so vsa jezera ista, da je to zelo enostavno, in da krapi prijemajo vsepovsod. Zraven mene je začel krmiti, čeprav si sploh ni izmeril globine. Sam sem lovil daleč zunaj na enem platoju. Ko sem ga vprašal, ali ve kje hrani in kakšna je sploh tu globina;« kaj ali ni vseeno kje hranim, saj ribe so vsepovsod.« že, že dobro, samo vprašam, ker si prišel na gramozno jamo, tu kje hraniš je 16m globoko. To je tako kot, če bi lovil v studencu! Ne trdim, da se krapi ne dajo uloviti na tej globini, ampak za začetek poizkusi lovit vsaj z eno palico ob robu na škarpi tam na 5-7m! On že ve kaj počne! Vztrajal je 2 meseca brez uspeha. Sčasoma je izgubil voljo in ribičijo popolnoma opustil. Verjetno bi lovil še dandanes, če bi si takrat izbral drugačno lažje jezero in začel razmišljati nekoliko drugače. Seveda so to samo moja predvidevanja. Kaj je potem tako odločujočega.


Za začetnike je najboljše, če si na začetku poiščejo lažja jezera z veliko prisotnostjo krapov. Samo tako se boste lahko na hitro naučili, če boste ujeli veliko krapov, vseeno kako veliki so. Ne pa, da greste na težko jezero in nič ne dobite na trnek. Morate od začetka biti uspešni, samo to vam bo dalo samozaupanje, ko boste šli na težje jezero. Če na tem enostavnem jezeru konstantno imate uspeh, lahko začnete eksperimentirati z montažo, vabo, drugačno metodo,… Tako se boste veliko naučili vse splošne stvari o krapariji in vedeli boste kako se obnaša orodje, meče, drila,.. Še enkrat poudarjam; te izkušnje boste potrebovali, ko boste šli na težja jezera. Tudi, ko boste že zelo izkušeni se splača it nazaj lovit na taka jezera, da boste lahko preizkusili nove metode. Eksperimenti na takih jezerih so zelo dobrodošli, ker lahko natančno naštudirate situacijo in kako se obnaša vaba. Ker, če take eksperimente delate na zelo težkih jezerih, kjer se krapi zelo redko ulovijo, ne veste natančno ali deluje popolnoma ali ne. Za moje mnenje, so taka lahka jezera najboljša za eksperimentiranje.
Če ste že izkušeni krapar, je zelo važno, da si izberete jezero, katero najbolj ustreza vašim potrebam. Jezero naj ni samo zato izbrano, ker se nahaja neposredno v vaši bližini, temveč ker ustreza tipu in veličini rib, ki jih želite ujeti ali pa ker je zelo mirno in tiho jezero za sprostitev – seveda, če iščete tole. Če želite uloviti velike krape, potem morate s sigurnostjo vedeti, da se tudi nahajajo v jezeru. Najboljše prepričanje je, da ste jih videli ali ste bili zraven, ko so bili ujeti. Nikoli ne preživite veliko časa na jezeru, za katero so vam dejali, da so noter velike ribe, ker takole se boste samo obesili na govorice. Najboljša pot za izbiro novega jezera je, da si ga pozno jesen natančno ogledate, na karto si skicirate na katerih mestih se najbolj lovi, kje bi se naj zadrževale ali se premikale velike ribe, kakšna je konfiguracija terena, v miru naštudirate celo situacijo,…
Ribiške trgovine, društva, bližnje gostilne,.. lahko na hitro dobite želene informacije o jezeru. Ulove, ki ste jih zasledili na spletu ali revijah natančno preverite, mogoče boste lahko prepoznali na katerem mestu je nastala slika. Ribe na slikah primerjajte, da ne bo šlo slučajno za eno in isto ribo, ker ko boste si beležili ulove boste morda ugotovili, da sploh ni toliko velikih rib noter ampak, da se gre vedno samo za nekaj rib! Govorice o ulovu velike ribe natančno preverite, šele takrat verjemite, ko se boste popolnoma prepričali, da je res. Govorice o ulovih so velikokrat napihnjene in nekatera na žalost neresnična. Sprehodite se okrog jezera večkrat, zelo priporočljivo je z družino in od ribičev, ki lovijo lahko dobite želene informacije. Ribiči, ki vidijo, da se nekdo sprehaja z družino so bolj odprti in takoj pripravljeni pomagati, samo nikoli se ne zadržujte več kot 10-15min, razen, če je vaš prijatelj. Brez strahu vprašajte ribiče, da dobite želene podatke, ampak nikoli ne pretiravajte in jim ne vsiljujte, da se to tako ne lovi. Na začetku bodite nevtralni. Vsak lovi po svojem najboljšem znanju, da že na začetku ne boste poskrbeli za nevšečnosti, kar vam potem lahko samo uteži ribolov. Za ulov prav velikih krapov boste morali veliko žrtvovati, predvsem mislim na pot in vabe. Ni zadosti, da greste lovit za en teden na leto in verjamete, da boste sedaj ujeli veliko ribo, na manjših jezerih morda, na večjih pa težko. Mogoče vam bo uspelo – jaz vam želim vso srečo. Ponavadi je tako, da če smo se res odločili, da hočemo ujeti veliko ribo moramo investirati veliko časa. Ne samo za ribolov ampak za pripravo vab, vožnjo za hranjenje, opazovanje jezera,.. sam ribolov je samo pika na i. Jaz nikoli ne grem na ribičijo, da se spočijem, ampak me vedno čaka veliko dela. Najbolj so lahko srečni ribiči, ki živijo blizu zelo dobrih jezer, ti se lahko maksimalno posvetijo jezeru.
Kaj pravzaprav pomeni dobro jezero je vprašanje vsakega ribiča. Eni so že zadovoljni, če lahko ulovijo 15kg, drugi 25kg,… to je pač odvisno od vsakega posameznika. Če je neko jezero v preteklosti proizvajalo velike ribe bo z sigurnostjo naprej, seveda, če se ni spremenilo z človeško pomočjo – poglabljanje, izkopavanje gramoza,…

Sedaj, ko smo se odločili in zbrali pomembne informacije o jezeru moramo lokalizirati ribe. V preteklih letih sem se veliko naučil o krapariji, da je ena od najvažnejših točk za uspeh, prav lokalizirati ribe. Ker je ta način zelo zamuden se jih zelo redki, če se sploh kdo ukvarjajo z lokaliziranjem. To resno zaznamuje dobrega in uspešnega kraparja. Kdor se ne strinja, da je boljše loviti 1 uro na pravem mestu kot pa 8 ur na slabem. Ampak koliko kraparjev se potrudi, da poišče, kje so ribe preden začne loviti. Odgovor je: zelo malo. Samo vsak 20 ribič bo stopil iz avta, jezero potrpežljivo pogledal ob mogočem prikazovanju rib, vpliv vremena – veter, pritisk ribičev na jezeru in še druge faktorje iz izkušenj bo obdelal in se nato odločil za ribolov. Ta ribič ve za kaj se gre! Večina drugih ribičev se usede na svoja najljubša mesta, vseeno, če so ribe tam ali ne, zato pa so njihovi izleti tolikokrat neuspešni. Če ste se odločili za neko jezero in imate zbrane informacije, potem je naslednji korak, da poizkusite ugotoviti kje se premikajo, s čim se prehranjujejo, kje se zadržujejo podnevi, kako se obnašajo ob različnih vremenskih vplivih,..
Na vse splošno velja pravilo, da čim večje je jezero tem manj je rib in pri tem jih je še težje najti. Na manjših jezerih je to lahko obrnjeno, ni pa nujno. Če hočemo, da najdemo ribe obstajata dva različnima načinoma – z vidom in razumom! Seveda je način z vidom zanesljivejši, ampak moramo vedeti, da tam kjer vidimo ribe še ne pomeni, da se tudi tam prehranjujejo. Krapi se premikajo po celem jezeru – obiskujejo vsa mesta, ampak samo za nekatera mesta se odločijo kje se bodo hranili, so pa zelo radovedni. Tu in tam čez čas menjajo lokacijo, ampak ta je potem povezana z mnogimi različnimi faktorji.


Krap se ne prehranjuje cel dan, ampak ima tudi enostavno vmes počitke. Najbolj odločilen faktor posebno na velikih jezerih je veter, za ta pojav obstaja več vzrokov – razlag. Nekaj je že bilo napisanega v prispevku Pametna izbira mesta, da ne bom še enkrat ponavljal. Čisto na kratko: Po mojem mnenju sta dva dejavnika odločilna zakaj sledijo; prvič: krapi se v plitvih mestih počutijo mnogo varnejši, to pa zaradi valovanja in šumenja vode katera zelo vplivajo na krapov občutek – čustvo; drugič: od turbulenc in motne vode jih animira, da naj iščejo hrano. Povečana prisotnost kisika, ki nastane z valovanjem vode je vsekakor dodaten dražljaj. Zakaj se krapi tule prehranjujejo je po mojem mnenju zaradi ličink, insektov,.. ki so padle v vodo in jih valovi potegnejo pod sebe – spodaj se voda premika v nasprotni smeri kot na površini – se pravi, da se spodaj odmika nazaj v globino in s tem nese te insekte s sabo, kar potem pobirajo krapi. To je mogoče edina razlaga, zakaj se krapi takrat prehranjujejo spodaj in ne na površini. Krap instinktivno reagira na taka dejanja. Sam sem na začetku svoje ribičije velikokrat doživel, da ko sem si urejal mesto in s tem je nekaj zemlje padlo na rob vode in to zmotilo vodo, sem imel skoraj vedno najboljše prijeme. Se spomnim tudi enkrat poleti, ko se je kolega kopal in nehote mi zmotil vodo, so ribe prijemale kot nore, še sam sem bil takrat presenečen. Tudi dandanes vrhunski tekmovalci uporabljajo zemljo, da jim zmoti (skali) vodo – za podrobnosti vprašajte Mitjo, on vam ve povedati več o tej zadevi, zakaj to tako deluje. Pri sončnem in zelo vetrovnem vremenu je zelo priporočljivo pogledati mesta kjer je zavetje. Če slučajno vidimo tam krape, da se mečejo, rolajo po vodi ali pa, da se čisto narahlo pokažejo na površini in počasi spet izginejo v globino. Dostikrat lahko držijo svoje hrbte iz vode ampak to moramo dobro pogledati, ker jih lahko zamenjamo z velikimi ploščiči. Že večkrat sem opazoval take velike jate ploščičev, predvsem to zelo lepo lahko vidite na Ptujskem jezeru. Zelo dobro se je postaviti proti vetru saj tako lahko boljše slišimo kje se mečejo krapi. Zelo hitro jih lahko spregledamo, še posebno, če ne gledamo v pravo smer, ker valovi hitro prekrijejo mesto kjer se je krap vrgel. Tudi v temi se postavite bolj v temo, da boste gledali v svetlejšo okolico, ker takole boste lažje videli mesto, kjer se je vrgel. Zelo lepo nam pomaga tudi luna, da nam osvetli jezero. Velikokrat nam tudi izdajo v katero stran se premikajo, ko skačejo iz vode. Ta primer sem že večkrat lepo doživel, da ko so se krapi metali proti meni sem za nekaj ur vedno imel prijeme, nasprotno je bilo, ko so se metali proč od mene. Tudi zelo lep razpoznavni znak. Če se krap potaplja stran od valov ima mirno mesto na vodi tako polkrožno obliko, če pa se meče stran od valov pa nastane ovalna oblika. Če dobro opazujemo tako mesto, lahko hitro sklepamo, v katero smer plavajo ribe. Priporočljivo jih je opazovati do konca, kam se premikajo. Ko se nehajo metati, lahko to pomeni, da se tam prehranjujejo, še posebno, če določeni primeri skačejo iz vode. Moramo pa tudi vedeti, da ko se mečejo ali rolajo po vodi, še to ne pomeni, da se tam prehranjujejo! Zakaj se mečejo iz vode ne vem natančno, lahko si pa mislim, da so zelo srečni in da želijo pritegniti pozornost, še posebno ko plavajo v skupini. Nekje sem zasledil, da s tem skakanjem iz vode si poizkušajo otresti uši, zajedavce,.. Sedaj koliko je resnice, ne vem.

Pri mirnem vremenu pride do izraza čisto drug način opazovanja. Vsekakor je možno, da se počasi premikajo po jezeru, kje se prehranjujejo nastane motna voda ali pa iz vode prihajajo mali mehurji. Pri toplem mirnem vremenu se največkrat zadržujejo tam, kjer je največ kisika. Ponavadi so blizu dreves še posebno če so podrta v vodo ali okrog kakih otokov, trave,.. seveda ta mesta morajo biti mirna, obdana z tiho okolico, da ni v bližini dosti ribičev.


Če jih hočemo videti na ta način, se moramo premikati počasi in tiho, da jih ne prestrašimo. Zelo prav nam pridejo sončna - polarna očala, tudi pri oblačnem vremenu. Veliki krapi se ponavadi zelo dobro skrijejo. Velikokrat šele po daljšem času opazovanja jih zagledamo, da se je tam nekaj premaknilo. Zelo dobrodošlo je, če se v bližini nahaja neko veliko drevo, da splezamo nanj in iz drevesa opazujemo vodo. Vsekakor si na drevesu naredite nekoliko udobno, ker taka opazovanja lahko trajajo po nekaj ur. Ja prav ste prebrali, tudi po več ur opazujem jezero, še posebno, če sem zagledal ribo in hočem natančno vedeti kako velika je. Še posebno, če je krap v travi, lahko kar dolgo traja, da se nam pokaže v celoti. Iz višine se lepo tudi vidijo plitvine in pa vodna vegetacija, zato se splača pogledati jezero z višjega vidika, seveda kjer imamo to omogočeno. Na nekaterih vodah je voda tako motna ali globoka, da jih enostavno ne vidimo na površini. Potem jih moramo identificirati po njihovih značajih. Najlažje jih najdemo, če na površino pridejo mehurji. Največkrat je to zjutraj ali popoldan oz. proti večeru. Obstajajo pa tudi jezera na katerih ta način ni viden. To še ne pomeni, da tukaj krapi ne rijejo po dnu ampak je to odvisno od same zgradbe dna. Posebno jezera z trdnim ali gramoznim dnom proizvedejo zelo malo mehurjev kot pa jezera z muljenim dnom. Velikost in prisotnost mehurjev v mulju variira tudi od same zgradbe mulja in se lahko na enem jezeru zelo razlikuje. Je pa tudi odvisno od samega letnega časa in prisotnosti favne. Mehurji, kateri pridejo na površje in so zelo veliki, še ne pomeni, da je potem tudi spodaj velik krap. En krap lahko proizvede veliko malih mehurjev, medtem ko drugi z isto težo samo par velikih mehurjev. Nekateri pa naredijo, da naenkrat pridejo na površino celi preproge med 50 – 150cm premera. Najraje se veselim takih mehurjev, ker spodaj se nahaja krap, ki je zasvojen z iskanjem hrane. To, da pridejo na površje celi tepihi nastane zato, ker krap z celim telesom tudi z repno plavutjo premeša dno jezera, zelo podobno, kot če ste že opazovali sončnega ostriža, kako neguje svoje mesto. Nekaj podobnega počne tudi krap. Nekateri krapi potem tudi takole pobirajo hrano, ki lebdi v njegovi okolici, zato je pametno mu ponuditi vabo, ki lebdi 5-10cm nad dnom. Tudi gramozna jezera lahko vsebujejo mulj. Ponavadi tanka plast mulja prekrije dno gramoza in zapolni manjše vdolbine. V tem mulju živi krapova naravna hrana, govorimo o produktivnem mulju. Ni nujno, da je ta plast zelo debela lahko, da je nastala zelo fina plast mulja, ki je lahko debela samo do 15mm. Seveda se ta mulj z leti nabira. Na nekaterih mestih po jezerih pa obstaja črn smrdljiv mulj. Na takih mestih se krapi ne prehranjujejo. Še nikoli nisem ujel krapa, da je vaba ležala na dnu. Ko sem potegnil ven vabo boiles je ponavadi bil črn in zelo smrdel, kot po gnojnici. Zelo redke prijeme sem imel le na pop – up's boile. Najlažje kako ugotoviti, kakšen teren se nahaja spodaj je, da z cevjo in čolnom pretipamo dno. To je izvedljivo le na plitvih jezerih tam do 5 – 6m globine. Najboljši rezultati so na jezerih z 3m globino. Z malo večjo cevjo na koncu palice lahko vzamemo vzorce dna, da vemo kakšen material je spodaj, pa če se slučajno nahaja kaj naravne hrane. Ko palico zapičimo v dno malo zavrtimo sem ter tja in zgoraj zapremo z Plutovim zamaškom in jo nato izvlečemo, konico damo v neko posodo in odstranimo zamašek. Lahko pa vlečemo po dnu navadno konzervo privezano na vrv ali pa si naredimo mini bager za jemanje vzorcev. Teh načinov je veliko, pač odvisno od vsakega posameznika kako iznajdljiv je.
Vsekakor obstaja še več načinov, ki nam pomagajo, kako lahko lokaliziramo ribe. Pokanje in tresenje trstike, premikanje lokvanjev, trave, vej,.. nežni valovi – vsi ti znaki nam povedo, kje se nahajajo ribe. Ribič sedaj samo mora presoditi, kateri znaki – dejanja sodijo h kateri vrsti rib, seveda za to potrebujemo dolgoletne izkušnje, da natančno vemo kaj povzroča katera riba.


Vsi ti načini, ki sem jih naštel so res vidnega pomena. Velikokrat pa ribiču enostavno ne preostane nič drugega kot, da se mora zanesti na razum, da bi lahko ugotovil kje se nahajajo ribe. V tem primeru se moramo popolnoma zanesti na znanje in dober občutek, da bi se odločili za pravo potezo. Za ribiče, ki posedujejo ta instinkt vedno izberejo pravo mesto, kot če bi vedeli, kje morajo loviti. Le redki posedujejo ta naraven fenomen. Sam sicer moram vedno trdno garati, pa še takrat se mi zdi, da velikokrat sprejmem napačno odločitev. Kakorkoli lovim, vedno si mislim, da bi na onem drugem mestu lahko lovil še boljše. Mogoče pa zaradi tega, ker sem po naravi tak, da vedno mislim, da bi tole stvar lahko naredil še boljše. Zgleda, da mi je to v podzavesti. Da ne bom sedaj pisal o sebi poglejmo katera so najbolj privlačna mesta.

Čisto vsa jezera imajo – posedujejo neka mesta, kjer se zadržujejo ribe. Pa naj so to podrta drevesa, otoki, podvodna vegetacija, močan izvir naravne hrane, oddaljena mesta na katerih je zelo težak dostop so ta mesta mirna in se tukaj ribe počutijo zelo varne. Na jezeru lahko obstajajo mesta, da lahko hranimo ne vem koliko, pa ribe ne pritegnemo tja, seveda se to z leti lahko spremeni, ker se hrana razkroji, zaživijo različni črvi, ličinke in tako nastane naraven hot – spot. Enostavno ribe ignorirajo taka mesta. Ali je to zaradi tega, ker mogoče izhaja kak plin in ni zadosti kisika, še posebno moramo to paziti na jesen. Sam razkroj vabe namreč porabi tudi veliko kisika in pri tem se ustvarja amoniak in takole lahko na določenih mestih privede do tega, da se ribe na veliko izogibajo taka območja. Če ne vidite rib, ali jih ne morete prepoznati kje se prehranjujejo se lahko zadržujejo v mirnih območjih. Vsekakor moramo pregledati taka območja in pri tem moramo biti zelo pazljivi in tihi. Velikokrat se zadržujejo na takih mestih zelo blizu roba. Imel sem velikokrat možnost jih opazovati, še posebno, če je mesto bilo nekoliko zavalovalo. Je res, da jih je težko opaziti, ampak če natančno gledamo in smo dovolj vztrajni ali pa se nam izdajo sami z prikazovanjem, nekateri z svojo obliko – barvo (beli, zlati, koi,..) so zelo enostavno prepoznavni. O teh mirnih conah je bilo že veliko napisanega. Logično, če na enem delu jezera je velik pritisk ribičev, drug konec je pa težko dostopen in ob tem zelo miren. Le redki so pripravljeni, da nosijo svojo opremo tako daleč!


Če drugi ribiči nimajo uspeha ne ponavljajte iste metode poizkusite loviti drugače. Vem, da je to zelo težko, ampak vedno poizkusite z eno palico loviti drugače. Kaj to pomeni. Če vsi lovijo daleč zunaj, poizkusite loviti blizu ali obratno, če lovijo na plitvini lovite v globini, če lovijo z standardno veličino boilesov, poizkusite z manjšimi ali zelo velikimi 30+mm, ali z drugačno izstopajočo barvo. Preverite dno, mogoče obstajajo manjše jamice, kjer se nabira hrana, velikokrat so na takih malih prehodih prisotne školjke. To so zadeve, ki nam lahko pripomorejo, do boljšega uspeha. Vsak sam pa ve koliko je pripravljen žrtvovati! Kdor ne razkira nič ne profitira!
Pri višjih temperaturah vode se zadržujejo na površini in blizu kakih senc. Čeprav pri visokih temperaturah ribe nimajo velikega apetita, se lahko vsekakor hranijo. To so le izjemni primeri, razen na mestih, kjer priteka sveža hladna voda. Drugače se njihovo prehranjevanje prestavi v noč, ko padejo temperature. To je zelo lepo vidno poleti pri visokih temperaturah. Verjetno ste že tudi sami opazili, da krapi iščejo enkrat tople drugič hladne predele. Vsekakor na spomlad sledijo – jih pritegnejo topli plitvi predeli, kateri se čez dan segrejejo. Zato na spomlad lovimo na plitvinah, poleti pa nekoliko globlje. Čisto razumljivo, tudi mi smo na spomlad radi na soncu, poleti pa v senci. To pa še nikakor ne pomeni, da ribe jejo na vseh mestih. Krapi imajo mesta, kjer se prehranjujejo podnevi in ponoči. Je veliko dela, da najdemo taka mesta in jim ponudimo vabo na pravih mestih. Še boljše če poznamo njihovo pot. Na nekaterih jezerih imajo prav posebno svojo pot premikanja. Na takih mestih je vedno priporočljivo jim ponuditi hrano. Velikokrat pa nam prav ribiči indirektno dajo namige, kje se zadržujejo ribe. Zato vam priporočam, da opazujete tudi druge ribiče, kje lovijo, na kaj, kdaj imajo prijeme, kakšni so bili vremenski vplivi – predvsem smer vetra,.. ne mislim sedaj, da morate viseti za njimi, ampak z enim očesom spremljajte dogajanje. Z kolegi si izmenjujte informacije kaj se dogaja na jezeru ko vas ni tam, kje so videli ribe,… vse take majhne stvari nam velikokrat lahko pomagajo do tako želenega uspeha.


Če hočemo biti uspešni se moramo zamisliti tudi, kako pametne so ribe. Veliko ribičev je prepričanih, da je krap zelo pameten, ker ima velike možgane. Veliki možgani, še ne pomenijo, da je tudi zelo pameten. Njihovo pamet moramo bolj racionalno jemati, kajti niso zmožni misliti kot mi. Ne pravim pa, da se ne dajo naučiti. Inteligenca ni potrebna za nauk, ja vem kaj si sedaj mislite. Če bi krap bil zmožen misliti potem jih ne bi mogli uloviti. Vsekakor se pa lahko hitro naučijo. Še posebno, če je nek krap imel že izkušnje z trnkom, morda zelo boleče, se je naučil, da take vabe pomenijo zanj veliko bolečino, zato so previdnejši. Še posebno, če se je to večkrat ponovilo, se bo poizkušal izogibati ne pa zato, da vaba vsebuje trnek ampak ker se je naučil, da določena vaba ali način, kako leži vaba pomeni nevarnost. Nekateri krapi so zmožni, da se več ali prej naučijo kot pa drugi. Še posebno tam, kjer se veliko lovi in so določeni primeri bili večkrat ujeti. Prav zanimivo je, da se nekateri primerki postijo uloviti samo ob določenem času, mogoče 2x letno, ali pa, da jih zelo redko ulovimo. Tukaj lahko samo premišljujemo kaj se dogaja spodaj. Veliko ribičev tudi misli, da je zelo težko ujeti velikega krapa. Sam nisem takega mnenja. Zakaj jih enostavno ne ulovimo je dejstvo samo to, da je veliko manjših krapov kot pa večjih. Npr. od 100 krapov, ki so v jezeru je samo 10 velikih, da sedaj ulovimo velikega krapa je naša možnost teoretično 10x manjša. Prej bomo ulovili manjše, ker jih je 10x več. To pa še tudi ne pomeni, da je teoretično isto praktičnosti. Za nas je najbolj pomembno, da teorijo znamo preobrniti v prakso, da se z vsako situacijo lahko prilagodimo in izkoristimo v svojo korist. Ali so krapi nori, mogoče pametni možno. Kateri ribič je pesimist ne mislim, da bo zelo uspešen. Morate imeti zaupanje in se sami motivirati, da hočete in veste ujeti krape. Pravilna postavitev je odločilna. Seveda ne morete pričakovati, da boste polovili vse krape v jezeru, to navsezadnje terja veliko dela in časa. Dandanes je večina ribičev pozabila kako se nasmeji, ko nekoga srečamo, velikokrat sem prav začuden, zakaj je nekdo sploh šel lovit. Na žalost je vse več ribičev dandanes egoističnih in nevoščljivih. Zato vam lepo svetujem, da bodite prijazni do drugih, izmenjujte spoznanja, doživetje, bodite odprti. Seveda morate nekatere stvari skrivnosti obdržati zase, to je čisto normalno.
Na kakšen način se približujete, kako gledate na ribičijo, bodite drugačni, ne imejte strah nekaj novega poizkusiti,… kdo bo šel po tej poti bo tudi »uspešen«.

V nadaljevanju, kako začnemo krmiti, postavitev,.. dejansko prvi ribolovni dni.
Veliko uspeha do naslednjega videnja oz. ponovnega branja!

Jernej Pucko
renecarp
število komentarjev : 18
napisal: Andy-19, dne: 2007-04-11
Lep prispevek. Tudi sam vedno več časa posvečam iskanju in krmljenju krapov, tak da mi vsak nasvet prav pride.

Lp, Andrej
napisal: tomaz3, dne: 2007-04-11
zelo dober prispevek čestitke.prosil bi te,če lahko izdaš vsaj tri tvoja lahka in pa tri težka jezera v sloveniji.lp
napisal: kuzma, dne: 2007-04-12
Odlično, še en zelo dober in poučen prispevek od Jerneja, komaj čakam nadaljevanje. Sam sem tako nestrpen, ko pridem ob zori za vodo, da se čisto instiktivno-izkustveno odločam kje futrat, očitno bo treba to popraviti. Nekje sem slišal, da krap živi tudi do 40 let, torej v istem jezeru in rekel bi, da ga kar dobro pozna. Če se pošalim starejši krapi točno poznajo nedeljske ribiče in katere cigarete kadijo, ker jim roke tako smrdijo, ko natikajo vabo. Impresivno pa je tudi to, da ima krap boljši vonj kot pes.
napisal: Pagemaker, dne: 2007-04-12
Bravo! Zelo dober prispevek, sploh zadnji del mi je bil všeč, ker enim za vodo res primanjkuje kulture.

LP, Marko
napisal: Frenky, dne: 2007-04-12
Lep prispevek.
Človek - ribiči mislimo, da "Vse"vemo. Včasih pa slišiš ali pa vidiš kaj novega. Nekaj takšnega je tudi v prispevku Jerneja. Zelo dober in poučen prispevek. čestitke in še tako naprej.
Pa dober prijem
LP
Frenky
napisal: .krapar., dne: 2007-04-12
Zelo, zelo poučen prispevek. Svaka čast.
napisal: Grega, dne: 2007-04-12
Jernej je trenutno na ribolovu, ko se vrne se bo oglasil in zagotovo povedal še kaj več.
Glede prispevka pa tako ali tako same pohvale!
napisal: peregrinus, dne: 2007-04-13
Še en odličen prispevek. Kdaj lahko pričakujemo kakšno njegovo knjigo (ali morda DVD)? Po mojem bi bila prava uspešnica! Očitno postajate z Jernejem vse bolj uigrana ekipa in po mojem vam lahko uspe tudi to.

"Jernej je trenutno na ribolovu, ko se vrne se bo oglasil in zagotovo povedal še kaj več"

Kje pa lovi, če ni skrivnost?
napisal: carp lover, dne: 2007-04-13
lokalizirati ali locirati?drugače pa dober članek
napisal: peregrinus, dne: 2007-04-13
Pustimo jezikovne zadeve, posvetimo se vsebini, ki je v tem primeru zelo zanimiva.

Sicer pa poglej SSKJ, kjer med drugim za "lokalizírati"
piše: 2. knjiž. ugotoviti, določiti kraj, mesto
česa: zdravnik je točno lokaliziral
tumor, vnetišče
:)
napisal: carp lover, dne: 2007-04-13
hvala za odgovor,ker res nisem vedel,nisem pa imel namena podjebavat,ampak me je zanimalo,članek sem pa prebral in pohvalil;)
napisal: som, dne: 2007-04-13
Več kot le to, da je tak prispevek nekaj lepega in poučnega bi predlagal, da bi bilo vredno-potrebno takšen prispevek izdelati kot plakat. Plakate razmnožiti in jih dati na ogled-izobesitiv vsak ribiški dom, prodajalno z ribiškimi rečmi in še kot skripto razdeliti med ribiče tako mlade kot med nas stare, ki še najbolj "vse vemo". Lp Som
napisal: luci, dne: 2007-04-13
"V nadaljevanju, kako začnemo krmiti, postavitev,.. dejansko prvi ribolovni dni."

Komaj čakam!
napisal: renecarp, dne: 2007-04-15
To je zelo tezko povedati, katera so lahka in katera so tezka, ker vsak posameznik ima svoj kriterij in odnos do jezera. Drugo je tudi kako velike ribe hoces ujeti. Zame ni tezkih jezerih, je res, da nekje rabis vec casa in dobro opazovanje rib, da potem imas zazeljeni uspeh. Pac na nekaterih jezerih prides prej do uspeha kot pa na drugih. Trenutno mislim, da so Krog, Ptuj, Radehova, Slivnisko jezera na katerih se da "lahko" ujeti krapa okrog 20kg, so pa seveda tudi ostala katera nisem navedel. Kot pravim to je povsem relativno in zelo tezko povedati katera so ta jezera. Sam uspeh je odvisen od vsakega posameznika zato ne morem govoriti v imenu vas.
Knjiga! Ze pred leti sem imel namen izdati ampak dejansko so stroski previsoki, da bi jo sploh lahko izdal. Najmanjsa naklada je 1000 izvodov, od tega jih morda odkupi 100-150 izvodov 50 jih podaris tako, da ti jih ostane 800 kom.,ki jih ne bos prodal za tiskanje si jih pa moral placati, tako, da zaenkrat ostane pri tem, da ne bo izdane knjige. Raje vam objavimo vsak mesec po en clanek in mislim, da je to bolj dostopno vsem. Vem tudi, da jih se vecina nima dostopa do interneta ampak prek kolegov si lahko prekopirajo clanke in takole v miru prestudirajo. Mislim, da je tako boljse za vas in za nas.

Slov. jezik ni moje podrocje, zelo tezko mi gre od rok, ampak se trudim, da bi bilo cim manj napak. V soli sem vse spise vedno dobil 1-2 to pa ze iz usmiljenja, to lahko potrdijo moji sosolci.
Se opravicujem, ce je res kaj nerazumljivega saj skupaj bomo popravili.
To pisem iz tujine in nisem uspel namestit slo jezika za to se opravicujem ker ni sumnikov.
Hvala na razumevanju in me veseli, da so vam clanki vsec. 2 del v zacetku naslednjega meseca to takrat dober prijem
napisal: Andy-19, dne: 2007-04-15
Renecarp nam lahko zaupaš kje si lovil te dni in kakšen je bil uspeh.

Lp
napisal: mitja, dne: 2007-04-17
Mislim da bo to zaupal ko se bo slikal z 25kg+ za to vodo:)
napisal: Urban, dne: 2007-04-26
Zanimiv članek,res.Iz različnih aspektov sicer,ampak ok.Morda me je zmotilo to,da je vsebina članka zelo podobna članku,ki ga je objavil Frank Schmidt,ki je specimen angler za nemškega proizvajalca ribiške opreme Saenger-Anaconda.Članek pa je bil objavljen v reviji Saenger Tackle News v letu 2003 in sicer z naslovom Die richitige Location.
Tako da se morda poraja vprašanje identitete podpisa pod zgornjim člankom.No,vsekakor pa gre za odličen prevod s številnimi subjektivnimi elemnti in doživetimi zgodbicami z ribolova,ki se lepo prepletajo skozi celoten članek.Tudi Frank Schmidt je podobno končal svoj izvorni članek in sicer z mislimi o čem bomo lahko prebirali v njegovih naslednjih članikh,kot e.g lov v jezeru z ovirami etc,kot je v tem članku omenjeno na začetku.Sicer je to vse kar sem napisal moje mnenje,ampak kljub temu ima določeno podlago v že prej omenjeni reviji.Ker pa nočem netit prepirov na forumu,pa iz nadaljne debate izstopam!

Lp,Urban
napisal: renecarp, dne: 2007-05-27
zanimivo, ampak članek ni preveden sploh ne poznam tega človeka kot tudi ne te revije. Je morda res da se nekatere teme povežujejo ali da so si podobne. Moja prva knjiga, po kateri sem se začel učiti je bila od Kevin Maddocksa Carp Fever, ki je jo kupil leta 98. Po njegovih stopnjah sem začel pristopati k ribolovu kar mi takrat veliko pomagalo nekatere stvari sem z leti izpilil kaj dodal, spremenil ampak velik del odkrivanja krapov pa mi je še vedno ostalo v spominu. Veliko ribičev je kopiralo njegovo znanje kar se lepo vidi, da po tolikih letih še vedno ostajajo ene in iste reči v igri. Če bi gledal na to potem ne bi smel objavljati nobenih prispevkov, ker si sam kraparije nisem izmislil.
Zanimivo bi mi bilo prebrati in primerjati njegov članek z mojih ker vem da ni preveden.


za pošiljanje komentarjev je potrebno biti prijavljen
prijavite se lahko tukaj









prijava
SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - naprej  registracija  SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - nazaj

:: rola Mitchell avocast 8000 R 75€
:: Fox VRS2 sleeping bag
:: Nash Chair Indulgence SUB-LOW
:: ŠTEK MIVARDI 9000
:: Stol RIVE ST D36 AQUA


pišite nam na
info@som.si


Poletni delovni čas:
Ponedeljek - Petek:
8.00 - 18.00 ure
Sobota: 8.00 - 13.00 ure
Nedelja in prazniki: ZAPRTO


Som.si je neodvisni informatinvi portal na katerega ste vabljeni vsi, ki vas ribolov zabava in veseli. Dobrodošli ste kot obiskovalci in uporabniki, vabimo pa vas tudi k aktivnemu sooblikovanju portala in sodelovanju v forumih. Želimo prispevati k popularizaciji tega športa in medsebojno deliti izkušnje in zanimive informacije.

Urednik portala sem tekmovalec in tudi lastnik trgovine; Mitja Kmetec , reprezentant R. Slovenije in dobitnik bronastih medalj in Srebrne kolajne na Svetovnih prvenstvih v ribolovu s plovcem ( 1997 , 2000 , 2012, 2013).

Vse objave na tem forumu predstavljajo mnenja uporabnikov in ne nujno tudi mnenja uredništva. Člani foruma odgovarjajo za resničnost, verodostojnost in avtorstvo svojih objav. Če se vam kakšna objava zdi sporna, žali vaša čustva ali kakorkoli posega v vaše pravice, potem tako objavo prijavite uredništvu foruma. Uredništvo si pridržuje pravico do brisanja objav iz kakršnihkoli razlogov.

Nosilec portala in vseh pravic je podjetje SOM, d.o.o.
©2oo5 in dalje  SOM, d.o.o. | realizacija vigred dot com